Biološki odpadki

Kam odlagamo biološke odpadke?
Na zbirno mesto za biološke odpadke, v plastične rjave posode.



Kaj odlagamo v rjave posode?
• kuhinjske odpadke
- zelenjavne odpadke (čebulne in krompirjeve olupki, odpadke vseh vrst zelenjave, denimo solate, zelja …)
- olupke in ostanke sadja
- kavno usedlino
- kavne filtre in čajne vrečke
- netekoče ostanke hrane
- jajčne lupine
- pokvarjene prehrambene izdelke
- papirnate vrečke in robčke ter

• vrtne odpadke
- rože
- plevel
- pokošeno travo
- staro zemljo lončnic

• bioloških odpadkov nikoli ne odlagamo v plastičnih vrečkah,
• v bolje založenih trgovinah so na voljo posebne vrečke, v celoti izdelane iz biološko razgradljive folije. Tako lahko biološke odpadke odvržemo skupaj z vrečko,
• odpadno jedilno olje ne sodi med biološke odpadke. Olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, zbiramo v posebni posodi in ga oddamo v zbirnem centru. Z ustrezno predelavo lahko iz njega pridobimo gorivo za avtomobile - biodiesel in energent, uporaben za ogrevanje prostorov, kot sestavina se lahko dodaja v procesu kompostiranja, moč pa ga je tudi rafinirati v različne druge proizvode.

Kam gredo zbrani biološki odpadki?
Te odpadke skladno s pogodbo prevzame podjetje KOTO. To je leta 2004 pridobilo Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za predelavo bioloških odpadkov in jedilnih olj ter maščob in dovoljenje za zbiranje omenjenih odpadkov.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje bioloških odpadkov?
Biološki odpadki zavzemajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog; tako bomo preprečili onesnaževanje narave.


"Ločujte tudi biološke odpadke!"

Kompostiranje

- material, ki se v naravi ne razgradi – steklo, plastika, keramika, kovine, barve, laki, olja,
- kosti, meso in maščobe,
- izločki domačih živali in ljudi ter
- plevel, ki semeni.

Zakaj kompostirati?
- za izboljšanje sestave prsti
- za boljše zadrževanje vlage
- za boljše prezračevanje tal
- za večjo akumulacijo toplote
- za pridelavo zdravih rastlin s plodovi polnega okusa.

Kje lahko kompostiramo?
- na vrtu
- v garaži
- kleti.

Kako kompostiramo?
Primeren prostor za vrtni kompostnik je polsenčni predel vrta. Na dno kompostnika položimo plast grobega materiala, kot so zmleti leseni delci in slama. Na to naložimo 15 cm debelo plast kuhinjskih in vrtnih odpadkov, ki jo pokrijemo s plastjo (2,5 cm) vrtne zemlje in vrtnih odpadkov. Če slednjih nimamo, uporabimo papir, lepenko, žagovino, slamo, lesni pepel, čajne vrečke, kavne filtre, bombažne in svilene ostanke, hišne pometnine in prah iz sesalnikov. V takem zaporedju počasi sestavljamo kompostni kup do vrha kompostnika. Kup mora biti zaščiten s pokrovom, ves čas pa moramo skrbeti tudi za zadostno vlago in zračenje, kar omogoča optimalni potek procesa, ki poteka v kompostniku - trohnenja.

Za pospešitev kompostiranja lahko dodajamo razne pospeševalce, ki so v ustreznih prodajalnah vedno dostopni. Po nekaj dneh, ko bo proces trohnenja v kompostniku v polnem zamahu, se bo temperatura v njegovi sredini dvignila do 60 stopinj. V 6 do 12 mesecih se bo kompostni kup počasi posedel in postal podoben temno rjavi gozdni prhnini. Pridelali bomo zrel kompost.

Kako uporabiti pridelani kompost?
Zrel kompost presejemo skozi fino sito in ga uporabimo za lončnice, gredice. Grobi, nepresejani kompost pa lahko uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali pa ga plitvo zamešamo v zemljo.