Embalaža
Kaj je embalaža?
Plastika in embalaža iz plastike, kovine in embalaža iz kovin ter embalaža iz sestavljenih materialov.
Kam odlagamo embalažo?
V zbiralnice v posode z rumenim pokrovom.
Kaj odlagamo v posode z rumenim pokrovom?
- plastenke pijač in živil
- plastenke čistil in pralnih sredstev
- pločevinke živil in pijač
- votlo embalažo od mleka, sokov ipd.
- plastične lončke in vrečke
V posodo za embalažo ne sodi plastična ali kovinska embalaža nevarnih snovi ali njihovih ostankov, ki zahteva posebno ravnanje.
Nasveti:
- embalažo vedno izpraznimo,
- ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov,
- večje plastenke in pločevinke stisnemo in tako zmanjšamo njihovo prostornino,
- če smo v dvomih, kaj sodi v posodo z rumenim pokrovom, preberimo ABC odpadkov,
- na embalaži ne prezrite odtisnjenenih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo.
Označevanje embalaže
Če proizvajalec embalaže to označi zaradi prepoznavanja embalažnega materiala, mora uporabiti sistem prepoznavanja embalažnega materiala, ki ga določa direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/129/ES o embalaži in odpadni embalaži. Skladno z omenjeno direktivo od leta 1997 velja sistem prepoznavanja embalažnih materialov. Oznaka na embalaži ali etiketi, pritrjeni na embalažo, mora biti jasno vidna in dobro čitljiva, trajna ter obstojna tudi po odprtju embalaže.
Ekološke oznake s področja ravnanja z odpadno embalažo
Kam gre zbrana embalaža?
Vse ločeno zbrane frakcije skladno s pogodbo prevzame Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo. Iz plastične embalaže se izdelujejo ohišja za kemične svinčnike in vžigalnike, različne cevi, tlakovci, vrečke, preproge, spalne vreče, avtomobilski deli in čopiči …
Iz votle embalaže za tekoča živila (mleko, sok ipd.), ki je sestavljena iz kartona, polietilena in aluminijeve folije, s postopkom termičnega stiskanja izdelujejo tudi posebne plošče Tectan, ki se uporabljajo v pohištveni industriji.
Zakaj je pomembno ločeno zbiranje embalaže?
Letna potrošnja plastike na svetovni ravni se je iz približno petih milijonov ton v petdesetih letih povzpela na skoraj 100 milijonov ton in danes v povprečnem gospodinjstvu plastika predstavlja približno sedem odstotkov odpadkov. Ločevanje plastičnih izdelkov in njihova predelava občutno pripomoreta k varovanju naravnih virov – za proizvodnjo plastike namreč letno porabimo kar osem odstotkov letne proizvodnje nafte – in zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, dušikovega oksida in žveplovega dioksida.
Osem odstotkov vseh odpadkov iz gospodinjstev predstavljajo pločevinke in druga kovinska embalaža. Tudi kovine je moč vedno znova predelovati in če upoštevamo, da je proizvodnja aluminija za okolje zelo obremenjujoča zaradi velikih količin potrebne energije in strupenih ostankov, je ločevanje tovrstne embalaže izjemno pomembno. Predelava enega kilograma aluminija prihrani šest kilogramov boksita, štiri kilograme kemičnih produktov in 14 kilovatnih ur električne energije.
Sestavljeni materiali
Pri embalaži se pogosto srečamo tudi s terminom sestavljeni materiali ali kompoziti. V tem primeru gre za embalažo iz različnih materialov, ki jih ni mogoče ročno ločiti, direktiva Evropske unije (direktiva 94/62/ES) pa tudi določa odstotek teže, ki ga nobeden od materialov ne sme presegati. Embalaža, ki je iz sestavljenih materialov je najpogosteje sestavljena iz papirja in plastike ali papirja, plastike in aluminija. Pogoste so tudi kombinacije papir, lepenka in različne kovine ali pokositrena pločevina ter plastika ali steklo in aluminij/pokositrena pločevina/različne kovine.
